V rajnki Avstriji in v stari Jugoslaviji

Spomini Blaža Reichmana zaobsegajo zgodovino treh rodov Linčijevih na Moščenici. Njihovo zgodovino vpleta v ekonomski, kulturni in narodnopolitični razvoj občine. Njegova pripoved se vsebinsko presenetljivo ujema z raziskavami, ki so nastale desetletja kasneje. Reichmanovi spomini govorijo o izobraževalnih ustanovah, ki so bile odločilnega pomena za koroško slovensko mladino: negativno je nanjo vplivala utrakvistična šola, humanistična gimanizija v Celovcu pa je bila tista, ki je slovenskim otrokom iz kmečkega okolja omogočala socialni vzpon. Reichman spregovori o sošolcih, o profesorjih na gimnaziji in vzgojiteljih v Marijanišču. Zanimiv je njegov namig na Celovško omizje, kjer so se zbirali celovški slovenski intelektualci. Reichman je zelo natančno popisal jezikovno znanje celovških sodnikov oziroma stopnjo njihovega obvladanja slovenščine. Glede plebiscitnega in neposredno poplebiscitnega časa so Reichmanovi spomini zanimivi predvsem za boroveljski sodni okraj, nekatere ocene, posebej tiste, ki so na primer povezane z odnosom slovenske ( jugoslovanske) administracije do mnogoštevilnega delavstva, je znanost medtem potrdila.
V novi »domovini« Reichmanu usoda ni bila naklonjena. Po večletnem službovanju na Prevaljah so ga politične intrige zanesle »med Nemce« na Kočevskem. Preseneča, da se mu ni bolj potožilo po »tužnem Korotanu«, vendar je bil ta v mesecih, ko je pisal svoje spomine, že nekaj let v krempljih nemškega rajha.