Moje zarje

Ponovno srečanje z avtorjem spominov iz mladostnih partizanskih dni Graparji odstira zaveso izpred poznejših življenjskih desetletij Antona Haderlapa. Pričevanja v knjigi se začnejo z vrnitvijo 13. maja 1945 domov v razdejano domačo kajžo v Lepeni, kjer si Anton, brat Zdravko in oče za silo uredijo svoje prvo skromno bivališče. Zakurijo štedilnik ter si z mlekom in krompirjem, ki ga jim dajo sosedje, potešijo svoj glad … Tako se začne novo življenjsko obdobje mladega Antona Haderlapa, ki se v svojih spominih ozira na domala sedem desetletij radosti, trpkih trenutkov, dela, uspehov in pehanja za uresničevanje svojih življenjski sanj. Tonči, kakor ga vsi kličejo, začne v domači Železni Kapli tudi zavzeto sodelovati v prosvetnem društvu Zarja, kjer na odrskih deskah spozna svojo Vero. Poročita se in v zakonu se jima pozneje rodijo tri hčere. Z obnovitjo domačije ga delo doma v gozdu usmeri v poklic gozdarja, ki ga izpopolni s šolanjem ter z lovskim in šoferskim izpitom. Poklicna pot ga zaveje k posestniku grofu Goessu v Gradisch blizu Trga/Feldkirchna na Koroškem. Življenjsko zgodbo mu odslej zapolnita družina in delo, živahno dejaven je v kulturi, med lovci, izpod peresa Tončija za slovenski spored koroškega radia nastane 14 radijskih oddaj, med njimi osem v seriji Po lovčevih stezah, vmes pa vedno spet piše pesmi. Prva pesniška zbirka Tončija Haderlapa doživi celo predstavitev v Cankarjevem domu v Ljubljani, še posebej močno pa leta 2007 odjeknejo njegovi Graparji.