Šolo, ne šivanko!

Milena Gröblacher iz Škocjana ob Klopinjskem jezeru, pred »anšlusom« aktivna v domačem prosvetnem društvu, se je med drugo svetovno vojno kot mladinka pridružila partizanom, opravljala kurirske naloge in pridobivala mladino za upor proti nacizmu. Njeno znanje je raslo z dejavnostjo in se zlivalo v samozavest.
Vsa povojna leta je bila aktivna v Zvezi slovenskih žena, najbolj pri srcu ji je bila enakopravnost na izobraževalnem področju, saj bi se sama rada bila šolala, pa okoliščine niso bile prijazne ne deklicam in ne slovenskim otrokom. Njeno življenje je eksemplarično za generacije žensk in upornic, ki so položile temelje za enakopravnost med spoloma, se zavzemale za mir, pravično družbo in prijateljstvo med narodi, čeprav jim je bila pot do višje izobrazbe parviloma zaprta.
Težišče monografije so avtentični spomini Milene Gröblacher, slonijo pa na enajsturnem globinskem intervjuju, ki je nastajal v okviru raziskovalnega projekta leta 1988 in v katerem se spominja raznih osebnosti, dogodkov in zgodovinskih zarez, pomebnih za slovensko manjšino. Uredniško obdelani intervju je osrednji del monografije. Do besede pride Milena sama. Spominski del izpopolnjujejo kratki pogovori in prispevki sopotnic in sopotnikov, dokumenti iz zasebnih in državnih arhivov ter članki iz slovenskega časopisja. S pomočjo dokumentov postavljamo osebne spomine Milene Gröblacher v žensko- in narodnopolitični kontekst časa, v katerem je živela in ki je oblikoval slovensko manjšino na Koroškem.