Fešte ali politično delo?

V mednarodnih raziskavah o participaciji mladih beremo, da upada njihovo zanimanje za tradicionalno politiko, angažirajo pa se v ‚odprtih‘ ponudbah brez tesnih vezi. Ce si v tem sklopu ogledamo položaj mladih Slovenk in Slovencev na dvojezicnem avstrijskem Koroškem, bodejo v oci številne mladinske organizacije, v katere se vkljucujejo mladi, ki so aktivni na kulturnem, športnem, gospodarskem in ne nazadnje tudi na politicnem in verskem podrocju. V primerjavi z 1970. leti, ko so mladi Slovenci bili zelo politizirani, omenim naj napisne akcije, študentski klub na Dunaju s kladivarji, Oktobrske tabore in velike demonstracije v Celovcu in na Dunaju za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti, so akcije mladih danes manjše in se osredotocajo na kulturne prireditve, športni angažma, filmske krožke, predavanja in diskusije, organiziranje koncertov, npr. Kontaktna leca, ter dobrodelne akcije kot je IniciativAngola. O masovnih demonstracijah ni duha ne sluha. Ali za takšne in podobne akcije ni vec potrebe? Ali pa so današnji mladi zgolj depolitizirani? Jih sploh še zanima politicno delo? O kulturnem angažmaju mlajših se lahko vsak teden prepricamo v slovenskih koroških medijih in na slovenski televiziji. Se torej ’naši mladi‘ razlikujejo od avstrijskega povprecja mladih, o katerih Heinzlmaier (2013) z Inštituta za raziskovanje mladinskih kultur trdi, da niso posebej angažirani v politiki in se raje zatekajo v zasebnost. Na ta in podobna vprašanja išce odgovor pricujoca monografija.