Milka Hartman, pesnica libuškega puela

Ob 120-letnici rojstva Milke Hartman (11. 2. 1902 – 19. 6. 1997) – koroške pesnice, glasbene ustvarjalke in ljudske učiteljice na področju izobraževanja predvsem mlajših žensk – so Pavel Apovnik, Feliks J. Bister in Avguštin Malle v tem zvezku zbrali prispevke simpozija, ki je bil 23. februarja 2002 v Kulturnem domu v Pliberku. Dvajset let po simpoziju je končno uspelo izdati zbornik, katerega prispevki so do danes ohranili svojo izpovedno vrednost.

Prireditelji posveta februarja 2002 so bili Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Hartmanovi v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Edinost v Pliberku, Moškim pevskim zborom Kralj Matjaž, Mešanim pevskim zborom Podjuna, Društvom Kulturni dom v Pliberku in Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji.

»Na posvetu […] je bilo slišati, kako zelo je pesnica prisotna v kulturi in literaturi te dežele in pri Slovencih sploh, prisotna kot lepa duša sredi podeželskega življenja – kmečkega in delavskega – in s tem tudi kot pesnica vsečloveških čustev ter globalnega prizadevanja za pravične socialne in kulturne razmere. Pesnica je bila človek bistrega duha, globokih čustev, imela je posluh za odtenke in melodije srca, in za te občutke je tudi znala najti najvišji umetniški izraz, jezikovne odtenke, ki človeku odkrivajo bogastvo zunanjega in notranjega življenja,« je Jozej Strutz na zaključku posveta povzel pomen pesnice z libuškega puela.